Etnografske posebnosti:
Poleg osnovne kmetjiske dejavnosti (poljedelstvo, živinoreja, gozdarstvo), so se Horjulci vedno ukvarjali s številnimi obrtmi. Bilo je 7 mlinarjev, vsaka vas je imela svojega kovača, čevljarja in mizarja. Bili so lončarji, opekarji, kamnoseki, kolarji, sedlarji, žganjarji.
Ljudska pesem in ples se ohranjata s pomočjo zbora in folklorne skupine. Ohranjeni pa so še nekateri stari običaji: miklavževanje, pustovanje, šranganje, ličanje koruze ...
Že 100 let pa se ohranja čipkarstvo, ki so ga v Horjul prinesli iz Idrije. Že leta 1908 je bila ustanovljena Kraljevska čipkarska šola.
Naravne Značilnosti:
Horjulska dolina leži zahodno od Ljubljane, med dinarsko kraškim in alpskim svetom. Zaradi geološke sestave tal je pokrajina živahno razgibana (potresi). Po močvirnati dolini teče potok Šujica ali Horjulščica, nad njo se dvigajo glinasto-skrilavi hribi in strma dolomitska pobočja. V njih je precej kraških jam. Najdemo jih na Vrzdencu, Samotorici in Žažarju. V kamnolomih v Lesnem Brdu lomijo črn in rdeč marmor. Tam lahko najdemo tudi primerke zaminivih fosilov.
Na močvirnatih travnikih uspeva močvirska logarica ali močvirski tulipan. Ker so mnogo travnikov izsušili je ta lepa in redka rastlina ogrožena, zato je tudi zaščitena. Spoznamo jo po znalčilnih svetlih pikah na rdečkastih cvetnih listih.