Po Šentjoštu in okolici

Pot pričnemo v vasi Šentjošt, 635 metrov nad morjem, cerkvenem, kulturnem in geografsem sredušču našega hribovja. Da tod naokoli že dolgo živijo pridni ljudje, nam pričajo stari cerkveni spomeniki, trdne domačije in ohranjena narava. Vas ima značilno nošo in plese. Pokrajina je razgibana, pokrita z gozdovi, mnogimi grapami in strmimi pašniki.

Vas ima dve cerkvi. Starejša cerkev sv. Jošta, po kateri je vas dobila ime, je romanskega izvora iz 12. stoletja. O njeni visoki starosti pričata dva zvonova iz leta 1354 in 1400. Zanimivost cerkeve je stara grobnica pod cerkvenim tlakom in lepo baročni oltarji iz 1746. Novejša cerkev sv. Janeza je iz 17. stoletja in hrani relikvijo sv. Frančiška Asiškega iz leta 1758, dar grofa Lamberga. Med cerkvama stoji kapela mučencev- spomeni žrtvam vojnega in povojnega nasilja s simboličnim vitražem.

Iz Šentjošta se napotimo pridi vzhodu. Povzpnemo se na greben Brinovec, nato pa nas pot vodi po pobočju, posebno prijetnem spomladi. Pravo naspotje nas čaka, ko se po cesti spustimo v senčno doline Male vode, a le za krajši čas, saj nas kmalu nad naseljem Ljubljanica sprejme južno pobočje pod vasjo Butajnova, 686 m, ki leži na kraški planoti. V vasi stoji cerkev sv. Ane iz 17. stoletja. Do sem 1 ura 30 minut

V pol ure prijetne hoje po gozni poti prispemo iz Butajnove na Planino, 771 m, s cerkvijo sv. Andreja iz 16. stoletja, ki je največja v šentjoški fari. V lepem vremenu se nam ponudi razgled daleč naokoli.

Od cerkve se spustimo do samotnih kmetij v Zameji in se levo preko travnikov in skozi gozd povzpnemo na vrh Špik, 851 m, in od tu navzdol do vasi Sudi Dol. Tu se lahko okrepčamo ali preživimo prijetne počitnice pri Sedejevih (kmečki turizem, tel.:061/740-074). Do sem 3 ure.

Iz Suhega Dola pridemo po cesti in preklo senožeti na Lavrovec. Ustavimo se pri kmetiji Laver, 910 m, in uživamo v prelepem razgledu. Skozi gozd smo kmalu v vasi Smrečje. Do sem 4 ure 30 minut. Smrečje se prvič omenja v darilni listini leta 973, ko je cesar Oton II. Podaril ta zemljiišča freisinški škofiji. V vasi je cerkev Marijinega Vnebovzetja, romanskega izvora iz 10. ali 12. stoletja. Na bližnji kmetiji pri Smrekarjevih je ohranjen sklepnik Matere božje z Detetom iz 15. stoletja.

Naprej nas pot vodi po cesti do Šentjošta. Spotoma so lahko v bukovih gozdovih ogledamo raštišča blagajevega volčina, ki je bil skupaj s planiko naša prva zavarovana rastlina leta 1898. Nedaleč od tod je zanimiva soteska s prepadnimi stenami. Naše popotovanje končamo v Brunarici Grič (tel.: 061/740-128), kjer radi poskrbijo za utrujene popotnike. Dolžina celotne krožne poti je 5 ur in 30 minut.

Na koncu vam pozimi preporočamo obisk smučišča z vlečnico in hribu Kugeljč nad vasjo, kjer lahko pokažete svoje znanje na tradicionalnih smučarskih tekmah. Šentjošt je tudi stičišče prijetnih kolesarskih poti.

V Šentjoštu, kjer je tudu sedež krajevne skupnosti, pošta, deluje več raznih društev, ki bogatijo naše življenje in ponujajo marsikaj zanimivega tudi vam.

Content, layout and HTML are copyright © 1996 - 2003 by Jure Leskovec. All Rights Reserved. Comments are welcome.