V Šentjoštu je bil grom in dež, zato pa nas je v Vratih pričakalo čudovito jutro z belim poprhom malo nad dolino. V dveh urah smo po poti proti Škrlatici prišli do Bivaka IV. Od tu naprej bi nam prav prišli psi saj se je vse do vrha Kriške stene neprijetno prediralo. Nad bivakom smo se v jasnem vremenu smejali pogovoru starejšega para zjutraj v Vratih, o dežniku kot obvezni opremi zaradi ploh opoldne. No, čez pol se nismo več, ker nam je za vrat sipal sneg poštene snežne plohe. Na vrhu Križa je ponovno sijalo sonce. Spust z vrha v dobrih razmerah, nižje pod Križem smo se držali strmin, v dolini pod Vratci pa je bil sneg vedno bolj gnil, a vseeno kar dober za smučanje. Z manjšimi prekinitvami smo prismučali do cc.1300 m. Nato pa še pol ure peš nazaj v Vrata. Skupaj vzpon 4,5 ure, nazaj v Vrata še 2 uri.
Vztrajnost smo prizkušali Martin, Beni in Stane.