Šentjoška krožna pot na začetek pišite nam
VSEBINA:


 

POPOTNIŠTVO

Popotništvo je postalo pomemben sestavni del današnjega hitrega življenja. Ima telesnoaktivni pomen in tudi vsebinskega-človek si na poti spočije in utrdi tako telesno kot duševno.

Šentjošt leži v V Polhograjskem hribovju in to območje je privlačen enodnevni rekreativen cilj. Ljubljančani, pa seveda tudi ljudje iz bližnje in daljne okolice radi obiščejo naše kraje.

Planinsko društvo Šentjošt je oblikovalo in opremilo krožno pot okoli Šentjošta. Poteka po tukajšnjih hribih, prevalih in dolinah, zasnovana je na odseku Polhograjske peš poti, delno se navezuje na evropsko peš pot E7 Od Soče do Sotle, preostali del pa je bil na novo trasiran. Pot je dolga nekaj čez 20km, z zmerno hojo jo lahko prehodimo v dobrih 6 urah. Prehodna je vse leto, pozimi seveda s primerno obutvijo.

KRATEK VODNIK PO ŠENTJOŠKI KROŽNI POTI

Šentjošt-Butajnova-Planina-Suhi Dol-Smrečje-Šentjošt

Pot začnemo v vasi Šentjošt, (623m 346 prebivalcev, Popis 2002) ki je geografsko, pa tudi gospodarsko in kulturno središče bližnje okolice. Da tod že dolgo živijo delovni in tudi verni ljudje nam pričajo mnoge trdne kmetije, obdelana zemlja, obrtniške delavnice, kulturni dom, šola in dve cerkvi. Starejša je cerkev Sv. Jošta (12. stol.) po kateri je kraj dobil ime, posebnost te cerkve sta dva stara zvonova, od katerih enega z letnico 1354 štejejo za drugi najstarejši ohranjeni zvon v Sloveniji. Napotimo se proti vzhodu, gremo mimo osnovne šole ter po Z pobočju griča z enim samim drevesom na vrhu (javor)-in naprej po poti in po V pobočju Brinovca, najprej hodimo po koseninah potem pa (spomladi in poleti) v prijetni drevesni senci. Pri kmetiju Na Pilu prispemo do ceste Horjul-Gorenja vas in se do zaselka Ljubljanica 500m spuščamo po asfaltu, nakar zavijemo po strmi asfaltni cesti proti Butajnovi. Krenemo levo s ceste in hodimo po gozdni stezi.

Butajnova je slikovita vas na kraški planoti (677m) z gručastim jedrom, kmetije in hiše pa so raztresene po bližnjih pobočjih in uravnavah. Tod vidimo mogočne kmečke hiše s kamnitimi portali, zanimiv vodnjak v obliki mlekarske kangle (100m stran s poti), star kostanj pri cerkvi Sv. Ane je in lipa za cerkvijo sta naravna dediščina te vasi. Tipična podeželjska Cerkev Sv. Ane (17.stol.) hrani lepo banderno sliko iz 19. stol., njena notranjost je majhna, zanimiva in poleti prijetno hladna.

Gremo skozi vas in zavijemo po makadamski cesti na zahod, proti Planine. Na koncu vasi nas pozdravijo noji. Spet nas hladi prijeten gozd, spomladi lahko občudujemo bogato floro ob poti. Po pol ure hoje pridemo na plano in zagledamo planinsko cerkev. Gremo mimo stare lipe in božjega znamenja ob njej ter pod vrhom "Marinčeve" Planine do velikih kmetij, ki so stisnjene pod travnat vrh Planine s cerkvijo Sv. Andreja (771m) iz 16. stol, ki je največja v Šentjoški fari. Omenja se v 16. stol. kot dobro obiskana božja pot, pozneje pa so jo, ker je bila premajhna, podrli in sezidali sedanjo. S Planine lep razgled na Polhograjske hribe in vasi (Polhograjska gora, Grmada, Tošč, Črni Vrh, Pasja Ravan,..), obzorje pa zastirajo dvatisočaki Kamniških Alp, spomladi še s snežnimi kapami.

Ko se nagledamo in morda okrepimo nadaljujemo pot navzdol na cesto in proti severu, kjer kmalu pridemo do skupine hiš, Zameje, kjer stopimo levo na stezo in po desetih minutah smo na sedlu s znamenjem križa. Pred seboj zagledamo Julijske Alpe od Krna do Triglava. Ostro zavijemo navzgor skozi bukovje, kjer se steza v neposredni bližini Špika (851m) prevesi na zahodno pobočje. Na starih bukvah so vklesana imena vojakov izpred druge svetovne vojne. Gremo mimo opuščene in porušene kmetije in smo kmalu na cesti ter po nekaj korakih v Suhem Dolu. Pri kmetiji Sedej nam postrežejo z dobro domačo kmečko hrano in pijačo.

Sledi ura hoje rahlega vzpona, najprej po cesti do Sovčka (800m), nato pa po poljski poti, kjer sledimo poti E7. Brezmejen razgled na slovenski predalpski in alpski svet. Stojimo ob kmetiji Laver (870m), najvišji točki naše poti. V bližini je postavljen heliograf-naprava za merjenje trajanje sončnega obsevanje (od hidrometeorološkega zavoda Slovenije). Od tu nas markacije vodijo navzdol čez travnike in gozd mimo kmetije Mogan ter naprej do vasi Smrečje. Smrečje je poleg Butajnove in Planine Šentjoška podružnica, prvič omenjena v darilni listini leta 973, ko je cesar Oton II to zemljišče podaril freisinški škofiji. Takrat so bile določene meje naselja, ki tvorijo to vas. Cerkev Marijinega vnebovzetja je romanskega izvora, iz. 10. ali 12. stol. Skozi zgodovino so cerkev spreminjali in dograjevali glede na umetnostne stile, vseskozi pa je bila zbirališče romarjev z glavnim shodom na Veliki Šmaren. Blizu, pod cerkvijo stoji kmetija pri Smrekarju, ki ima nad glavnim portalom vgrajen sklepnik Matere božje z detetom iz 15. stol. pri cerkvi zapustimo pot E7, se obrnemo proti vzhodu, lahko se ustavimo pri gostišču Hribernik Anica, kjer nam prijazno postrežejo. Vidimo planinsko cerkev, ki nas opomni, da smo prehodili že kar pošten kos poti.Nadaljujemo pot proti Šentjoštu, po dvajsetih minutah pridemo do asfaltne ceste in pri makedamskem odcepu za potok nadaljujemo desno navzdol. V cestnem useku se lepo vidi rdečkasta prst, tod naokoli pa je v bukovih gozdovih rastišče Blagajevega volčina (Daphne Blagayana), ki je od leta 1898 skupaj s planiko naša prva zavarovana rastlina. Asfaltno cesto zapustimo pri Mihu in se spustimo mimo hiše po stezi do Brežnikovega mlina(530m), kjer prečkamo potok Šujico(teče po Horjulski dolini). V petih minutah lahko od tod dosežemo prepadno sotesko s številnimi ponvicami in tolmuni. Krenemo navzgor po travnikih in dosežemo kmetijo Brežnik, od tod pa je naš cilj dosegljiv v dvejsetih minutah. Preden pridemo v center vasi, se lahko ustavimo pri Brunarici Grič; zanjo dela reklamo kozolček ob cesti.

Smo na začetku poti. Za konec se lahko povzpnete še na Kogeljč(pozimi smučišče), s katerega si lahko ogledate Šentjošt. Križ na hribu varuje Šentjošt, postavljen je bil že leta 1936, vendar med vojno podrt, leta 1993 pa so ga Šentjoščani ponovno postavili.

Šentjoško krožno pot lahko tudi prekolesarite.PD Šentjošt vsako leto v aprilu organizira tradicionalen izlet po Šentjoški krožni poti, jeseni pa tudi izlet S kolesom po Šentjoški krožni poti.

na vrh

UTRINKI...

na vrh

ZEMLJEVID

 

avtor S.Strajnar

LEGENDA:

rdeča črta-Šentjoška krožna pot, rumena črta:lokalne in regionalne ceste, modra črta:potoki, modra pika: kapelice in križi, črn kvadratek:večje kmetije, naselja pa so prikazana po njihovi obliki.

na vrh