|
|
POPOTNIŠTVO
Popotništvo
je postalo pomemben sestavni del današnjega hitrega življenja. Ima
telesnoaktivni pomen in tudi vsebinskega-človek si na poti spočije in
utrdi tako telesno kot duševno.
Šentjošt
leži v V Polhograjskem hribovju in to območje je privlačen enodnevni
rekreativen cilj. Ljubljančani, pa seveda tudi ljudje iz bližnje in
daljne okolice radi obiščejo naše kraje.
Planinsko
društvo Šentjošt je oblikovalo in opremilo krožno pot okoli Šentjošta.
Poteka po tukajšnjih hribih, prevalih in dolinah, zasnovana je na
odseku Polhograjske peš poti, delno se navezuje na evropsko peš pot E7
Od Soče do Sotle, preostali del pa je bil na novo trasiran. Pot je
dolga nekaj čez 20km, z zmerno hojo jo lahko prehodimo v dobrih 6 urah.
Prehodna je vse leto, pozimi seveda s primerno obutvijo.
KRATEK VODNIK PO ŠENTJOŠKI KROŽNI POTI
Šentjošt-Butajnova-Planina-Suhi
Dol-Smrečje-Šentjošt
Pot
začnemo v vasi Šentjošt, (623m 346 prebivalcev, Popis 2002) ki je
geografsko, pa tudi gospodarsko in kulturno središče bližnje okolice.
Da tod že dolgo živijo delovni in tudi verni ljudje nam pričajo mnoge
trdne kmetije, obdelana zemlja, obrtniške delavnice, kulturni dom, šola
in dve cerkvi. Starejša je cerkev Sv. Jošta (12. stol.) po kateri je
kraj dobil ime, posebnost te cerkve sta dva stara zvonova, od katerih
enega z letnico 1354 štejejo za drugi najstarejši ohranjeni zvon v
Sloveniji. Napotimo se proti vzhodu, gremo mimo osnovne šole ter po Z
pobočju griča z enim samim drevesom na vrhu (javor)-in naprej po poti
in po V pobočju Brinovca, najprej hodimo po koseninah potem pa
(spomladi in poleti) v prijetni drevesni senci. Pri kmetiju Na Pilu
prispemo do ceste Horjul-Gorenja vas in se do zaselka Ljubljanica 500m
spuščamo po asfaltu, nakar zavijemo po strmi asfaltni cesti proti
Butajnovi. Krenemo levo s ceste in hodimo po gozdni stezi.
Butajnova
je slikovita vas na kraški planoti (677m) z gručastim jedrom, kmetije
in hiše pa so raztresene po bližnjih pobočjih in uravnavah. Tod vidimo
mogočne kmečke hiše s kamnitimi portali, zanimiv vodnjak v obliki
mlekarske kangle (100m stran s poti), star kostanj pri cerkvi Sv. Ane
je in lipa za cerkvijo sta naravna dediščina te vasi. Tipična
podeželjska Cerkev Sv. Ane (17.stol.) hrani lepo banderno sliko iz 19.
stol., njena notranjost je majhna, zanimiva in poleti prijetno hladna.
Gremo
skozi vas in zavijemo po makadamski cesti na zahod, proti Planine. Na
koncu vasi nas pozdravijo noji. Spet nas hladi prijeten gozd, spomladi
lahko občudujemo bogato floro ob poti. Po pol ure hoje pridemo na plano
in zagledamo planinsko cerkev. Gremo mimo stare lipe in božjega
znamenja ob njej ter pod vrhom "Marinčeve" Planine do velikih kmetij,
ki so stisnjene pod travnat vrh Planine s cerkvijo Sv. Andreja (771m)
iz 16. stol, ki je največja v Šentjoški fari. Omenja se v 16. stol. kot
dobro obiskana božja pot, pozneje pa so jo, ker je bila premajhna,
podrli in sezidali sedanjo. S Planine lep razgled na Polhograjske hribe
in vasi (Polhograjska gora, Grmada, Tošč, Črni Vrh, Pasja Ravan,..),
obzorje pa zastirajo dvatisočaki Kamniških Alp, spomladi še s snežnimi
kapami.
Ko se
nagledamo in morda okrepimo nadaljujemo pot navzdol na cesto in proti
severu, kjer kmalu pridemo do skupine hiš, Zameje, kjer stopimo levo na
stezo in po desetih minutah smo na sedlu s znamenjem križa. Pred seboj
zagledamo Julijske Alpe od Krna do Triglava. Ostro zavijemo navzgor
skozi bukovje, kjer se steza v neposredni bližini Špika (851m) prevesi
na zahodno pobočje. Na starih bukvah so vklesana imena vojakov izpred
druge svetovne vojne. Gremo mimo opuščene in porušene kmetije in smo
kmalu na cesti ter po nekaj korakih v Suhem Dolu. Pri kmetiji Sedej nam
postrežejo z dobro domačo kmečko hrano in pijačo.
Sledi
ura hoje rahlega vzpona, najprej po cesti do Sovčka (800m), nato pa po
poljski poti, kjer sledimo poti E7. Brezmejen razgled na slovenski
predalpski in alpski svet. Stojimo ob kmetiji Laver (870m), najvišji
točki naše poti. V bližini je postavljen heliograf-naprava za merjenje
trajanje sončnega obsevanje (od hidrometeorološkega zavoda Slovenije).
Od tu nas markacije vodijo navzdol čez travnike in gozd mimo kmetije
Mogan ter naprej do vasi Smrečje. Smrečje je poleg Butajnove in Planine
Šentjoška podružnica, prvič omenjena v darilni listini leta 973, ko je
cesar Oton II to zemljišče podaril freisinški škofiji. Takrat so bile
določene meje naselja, ki tvorijo to vas. Cerkev Marijinega vnebovzetja
je romanskega izvora, iz. 10. ali 12. stol. Skozi zgodovino so cerkev
spreminjali in dograjevali glede na umetnostne stile, vseskozi pa je
bila zbirališče romarjev z glavnim shodom na Veliki Šmaren. Blizu, pod
cerkvijo stoji kmetija pri Smrekarju, ki ima nad glavnim portalom
vgrajen sklepnik Matere božje z detetom iz 15. stol. pri cerkvi
zapustimo pot E7, se obrnemo proti vzhodu, lahko se ustavimo pri
gostišču Hribernik Anica, kjer nam prijazno postrežejo. Vidimo
planinsko cerkev, ki nas opomni, da smo prehodili že kar pošten kos
poti.Nadaljujemo pot proti Šentjoštu, po dvajsetih minutah pridemo do
asfaltne ceste in pri makedamskem odcepu za potok nadaljujemo desno
navzdol. V cestnem useku se lepo vidi rdečkasta prst, tod naokoli pa je
v bukovih gozdovih rastišče Blagajevega volčina (Daphne Blagayana), ki
je od leta 1898 skupaj s planiko naša prva zavarovana rastlina.
Asfaltno cesto zapustimo pri Mihu in se spustimo mimo hiše po stezi do
Brežnikovega mlina(530m), kjer prečkamo potok Šujico(teče po Horjulski
dolini). V petih minutah lahko od tod dosežemo prepadno sotesko s
številnimi ponvicami in tolmuni. Krenemo navzgor po travnikih in
dosežemo kmetijo Brežnik, od tod pa je naš cilj dosegljiv v dvejsetih
minutah. Preden pridemo v center vasi, se lahko ustavimo pri Brunarici
Grič; zanjo dela reklamo kozolček ob cesti.
Smo
na začetku poti. Za konec se lahko povzpnete še na Kogeljč(pozimi
smučišče), s katerega si lahko ogledate Šentjošt. Križ na hribu varuje
Šentjošt, postavljen je bil že leta 1936, vendar med vojno podrt, leta
1993 pa so ga Šentjoščani ponovno postavili.
Šentjoško
krožno pot lahko tudi prekolesarite.PD Šentjošt vsako leto v aprilu
organizira tradicionalen izlet po Šentjoški krožni poti, jeseni pa tudi
izlet S kolesom po Šentjoški krožni poti.
na vrh
UTRINKI...
 
na vrh
ZEMLJEVID
avtor S.Strajnar
LEGENDA:
rdeča
črta-Šentjoška krožna pot, rumena črta:lokalne in regionalne ceste,
modra črta:potoki, modra pika: kapelice in križi, črn kvadratek:večje
kmetije, naselja pa so prikazana po njihovi obliki.
na vrh
|
|
