Pričevanja deklet

Serena
"Ko sem slišala, da je na listu za prihod v Međugorje tudi moje ime, je bilo to potrdilo, da je Gospod že vse pripravil. Zadnje mesece sem doživljala močna izkustva, v katerih me je Bog klical, naj Ijubim, služim, premagujem odpor, ki je še vedno v meni. Klical me je, naj bom ponižna, dobra ... To nedeljo sem doživela močan občutek, ker se je uresničila moja želja. Razen tega mi je Bog jasno govoril, sprejel je moj 'DA'. Ne da bi gledal na mojo majhnost, mi je podaril svojo veličino in zaupanje. Vzpodbujal meje k služenju. Branje mojega imenaje spremljala pesem, v kateri seje ponavljalo: "Jezus, Jezus." Gledala sem nas, dekleta. Vsak obraz je kazal mnogo različnih občutkov radosti, strahu, presenečenja... Imele smo močno spoznanje poslanstva, h kateremu smo poklicane. Nismo poklicane zaradi ambicij, tekmovanja ali bega, to poslanstvo zahteva od nas veliko odpovedi, potrpežljivosti, tišine, ponižnosti, in veliko drzne Ijubezni. Nismo poklicane zato, ker smo dobre ali ker smo si to zaslužile, ampak ker nam želi Marija pokazati bogastvo življenja, bogastvo dobrote, želi nas spoznati z bogastvom našega bitja m nas naučiti darovati, se zahvaljevati m Ijubiti. V rokah imamo velik zaklad. Moramo biti pogumne, da ga odkrijemo m ga varujemo v zvestobi in miru. Vedeti moramo, da nismo nikoli same in da obstaja nekdo, ki vedno misli in bo vedno mislil na nas."

Skupaj - ogledi vseh strani:

Zgodbe gostujejo na strežniku: www.stjost.si--