<<< Nazaj - seznam<<<
.
>>> Mednarodni festival mladih - Medjugorje >>>
osnovna stran - main page                       

Brazilija

Nazaj Začetek Naprej

>>> Zgodbe in slike iz misijona v Braziliji >>>
( piše misijonar Antun Sabljak )

Marko
"Neverjetno je, ko zjutraj budiš enega po enega, prideš do zadnjega, a tisti, ki si ga prvega zbudil, ponovno zaspi in potem greš spet od začetka. Ob šestih gredo vsi v kapelo, kjer otroci od četrtega leta naprej napol zaspano kleče molijo. Tedaj ti ne pride na misel, da bi se jezil. Otrok je podoba Jezusa, radost Jezusa, znak, da nas Bog Ijubi in da se nikoli ne utrudi. Tako je bilo na začetku našega misijona v Braziliji.
Sestra Elvira kakor vulkan, zahvaljujoč božji previdnosti m Mariji, najde lepo zemljišče, prekrasne Ijudi, po katerih začenjamo misijon. Sedaj imamo našo hišo, oddaljeno eno uro od Sao Paola, ogromnega mesta iz stekla in cementa na eni strani in na drugi strani Favelaz, naselje iz kartona in lepila, v katerem živijo milijoni ubogih. Od tam prihaja tisoč otrok, ki živijo na ulici, zapuščeni od vseh, v strašnih pogojih, ki sijih Evropa ne more zamisliti. Komaj sedaj vidimo, kako pomembenje bil prvi korak, saj so fantje odšli samo za eno leto, sedaj pa je minilo že več let in nihče od njih se nima želje vrniti. Brazilija je zemlja v tisočih barvah, tisočerih obrazov, zares prelepa zemlja. Ta dežela je velik dar, ker se tu otroci rojevajo na cementu in asfaltu terje že sam prihod sem ozdravljenje, upanje, očiščevanje oči in duše. Potrebnoje delati, graditi, da bi imeli kje namestiti otroke. Bili smo prva skupina zidarjev, kije krenila na pot s tem ciljem. Krenili smo z mnogimi željami in poletom, čeprav ni bilo enostavno, ker bo potrebno mnogo časa za zgraditev malega naselja. Veliko pomoč smo imeli v inženirju Gracianu, velikem prijatelju skupnosti. Pustilje vse, delo in vse svoje obveznosti, daje prišel k nam delat ter živet za radost teh otrok. Mnogo je Ijudi, ki so pripravljeni storiti isto, dati vse od sebe, da bi pomagali tem otrokom. Omenil bi rad tudi odvetnika J. Gvarnera in Gilibertija brez katerih ne bi bilo tega projekta. Ves svoj čas so preživeli s kupom papirja in dokumentov, kako bi uspeli dobiti registracijo naše skupnosti. Presrečen sem, da sem bil tu in da se ponovno vračam, da bi lahko malo pomagal. Kamor te kliče Bog in Marija, tam so velika dela. Zelo me osrečuje biti sodelavec tega projekta. To so stvari, ki se jih ob prihodu v skupnost nisem mogel niti zamisliti. Mnogokrat nedosegljive stvari in naše sanje z Marijo postanejo resničnost.
Čas, ki sem ga preživel tam, je težko opisati; biti s temi otroki, ki jim je potrebna Ijubezen, topel objem Ki jim je potreben nekdo, ki se bo z njimi igral nogomet, nekdo, ki jih ne bo izkoriščal, nekdo, ki mu bodo verjeli. Ti otroci imajo veliko potrebo, da se učijo Ijubiti. Na začetku ti ne verjamejo, te ne želijo, a ko razumejo, da smo tu brez kakršne koli plače in da jih resnično Ijubimo, se nam približajo in odpirajo svoje srce. Naša plača je radost, ki ti jo daje Jezus. To se vidi in oni to občutijo. V Braziliji smo našli šolo življenja. Nismo tu, da bi nekoga poučevali, temveč, da bi neprestano učili sami sebe Ijubiti. Tu sem odkril bombo Ijubezni, bombo radosti, bombo, ki eksplodira vsak dan. Ni več časa za žalost.Ti otroci imajo toliko razlogov za žalost, vendar se smejijo. Nasmeh teh otrok, je postal naš vsakdanji nasmeh, naša želja po življenju.
Želim se zahvaliti Mariji, ker me je poklicala v Brazilijo, in sestri Elviri, ki mi daje možnost, da živim Ijubezen, da živim življenje."


Skupaj - ogledi vseh strani:

eXTReMe Tracker

Zgodbe gostujejo na strežniku: www.stjost.si--