<<< Nazaj - seznam<<<
.
>>> Mednarodni festival mladih - Medjugorje >>>
osnovna stran - main page                       

Pričevanja fantov

Nazaj Začetek Naprej

Ivica
Ivica je star 25 let. Doma je iz Trogira. Pripovedoval nam je zanimivo in žalostno pot navzdol, kako je zapadel v začarani krog mamil z enim samim koncem - s smrtjo. Toda tudi pot navzgor, kako seje dvigal in, upajmo, dvignil. "Le če imaš posebno milost, se lahko rešiš v skupnost," nam je rekel.
"Na to pot sem stopil s prvimi lažmi in krajami. Moji starši so živeli v Nemčiji, bili so premožni, jaz pa sem bil pri starih starših. Težav nisem imel nobenih; le sebe sem iskal na napačnih poteh. Želel sem se pač 'dokazati', biti 'nekdo in nekaj'. (Vprašajmo se, ali ne bi bilo včasih potrebno, da bi se tudi naš sin ali naša hčerka doma 'dokazala' in bila 'nekdo in nekaj'?!)
Začel sem s cigaretami, nadaljeval sem z alkoholom, s travo, s prvimi jointi. Ti zadnji te vlečejo najmočneje. Z enajstimi leti sem začel z mamili. Trogirje verjetno najmočnejši po mamilih. Gotovo 80% Ijudi starih do 50 let kadi marihuano. Zato Trogir v šali imenujejo Drogir.
Ko spoznaš, da z mamili lahko prideš do veliko denarja, da si 'na pohodu', da se vsi vrtijo okoli tebe, misliš, da si velik. Tako sem mislil tudi jaz. Biti velik! Zato sem začel s prodajo mamil po 'kafičih', zato sem s štirinajstimi leti že postal diler, to je: trgoval sem z mamili. Na ta način sem prišel do mamil zase in do veliko denarja. Okoli sebe sem imel dekleta, vozil sem močne motorje, vrgli so me iz šole in s sedemnajstimi leti sem odšel na ladjo.
V svetovnih pristaniščih sem spoznal močnejša mamila, prostitucijo in še kaj. Z vsako večjo količino mamila pa sem bil za stopnico bliže dnu.
Ob začetku vojne sem se moral vmiti v svojo domovino. Seveda sem bil poklican v vojsko. Vendar sem iz 'tiste' vojske ušel. In seveda me je zaradi vseh teh stvari preganjala policija. Posrečilo se mi je uiti iz Hrvaške in doseči strica v Nemčiji. Nekaj časa sem se mu pretvarjal, kako sem dober, in uspelo mu je, daje celo našel delo zame. Todajaz sem našel 'boljšega' - preprodajanje mamil.
Iz Nemčije sem se oglasil stari mami. Vmil sem se domov in se hotel izvleči 'na suho'. Toda strah v meni je bil močnejši. Nihče me ni razumel. Slišal sem za skupnosti, a jim nisem verjel.
Ko sem prišel v tole skupnost, je bilo težko. Popolnoma drugo življenje kot zunaj, kjer sem imel denar, avtomobile, dekleta. Treba je bilo vse to zapustiti in spoznati samega sebe. Bili so trenutki, ko sem hotel z vsem končati. Toda po vsakem iskrenem pogovoru v skupnosti sem se počutil močnejšega. Brez mamil je težko, vendar se zmore. Hvala Bogu, našel sem moč, da sem spoznal resnico o sebi in o mamilih.
Danes sem normalen človek. Nisem še sposoben, da bi odšel iz skupnosti. Toda sčasoma upam v to, ker sem spoznal sebe, Boga in skupnost s. Elvire, o kateri se mi nikoli niti sanjalo ni, dajo bom kdaj spoznal.
Ko spoznate mamilo in vsa njegova zla, ki jih prinaša, in potem odprete dušo Bogu v srečanju z njim pred Najsvetejšim v naši kapelici, občutite, kako odpade od vas veliko breme. V začetku sem se bal, zdaj pa velikokrat vstajam ponoči in grem v kapelo in na kolenih premišljujem o sebi. Tu najdemo mir. Vedno manj se bojim in ni me več sram. Težke slike iz preteklosti se vedno bolj oddaljujejo.
Trikrat sem bil na robu smrti. Tokrat, upam, sem se izvlekel. Niti malo ne pogrešam 'tistega' življenja.
Mladim bi sporočil: Nikoli v življenju ne sezite po mamilih! Tudi ne po najbolj nedolžnih! Kajti tudi ta po bližnjici vodijo v smrt."


Skupaj - ogledi vseh strani:

eXTReMe Tracker

Zgodbe gostujejo na strežniku: www.stjost.si--