<<< Nazaj - seznam<<<
.
>>> Mednarodni festival mladih - Medjugorje >>>
osnovna stran - main page                       

Iz naših misijonov

Nazaj Začetek Naprej

Uvod
Najnovejši projekt skupnosti Cenacolo je misijon s hišami za zapusčene otroke v Mehiki, Braziliji in Dominikanski republiki. Ti misijoni sprejemajo otroke, ki živijo v skrajni revsčini. Nekateri imajo družine, vendar so prerevne, da bijih vzdrževale. Nekateri otroci svojih starsev niti ne poznajo, veliko otrok živi na ulici in preživetje je njihov vsakdanji cilj. Otroci iz Brazilije in Mehike začnejo uporabljati poceni ulično drogo že pri štirih letih. VBraziliji živijo v tolpah zaradi zasčite pred mnogimi fizicnimi in spolnimi nasilnimi napadi, kijim grozijo. Skupnostje sprejela v svojo družino te trpeče otroke, ki so stari od enega do sedemnajst let. Mladi fantje in dekleta iz skupnosti, ki so bili v zadusljivih krempljih odvisnosti, sedaj podajajo tem otrokom ozdravljenje in svobodo, ki sojo našli v Jezusu Kristusu, ki ozdravlja slepoto, obup in odvisnost. Živijo kot družina in oblikujejo življenje molitve, žrtve in dela. S pomočjo vere in zaiipanja, da se bo spreobrnjenje, ki so ga doživeli v svojih lastnih življenjih rodilo tudi v srcih teh otrok, jim prinasajo mir in veselje, kijim ga da lahko edino Jezus Kristus.
Prvi misijon za otroke 'Nasa Gospa Nežnosti' se je začel leta 1997 na robu Sao Paola v Braziliji. Poročen par in petnajst fantov in deklet so ekipa, ki služi kot družina otrokom na misijonu. Poročeni par živi v majhni hisi z mlajsimi otroki, starejši otroci in najstniki pa živijo v ločenih hišah, z ostalimi člani ekipe.
Cenacolo v Guadalupi izven Tolucaje eden od treh misijonov za zapuščene in odvisne otroke v Mehiki. Misijon seje odprl 6. januarja 1999, na svete tri kralje. Sestri Elvirije zemljo podaril mehiški dobrotnik, ki je želel pomagati otrokom iz ulice. Darilo je vključevalo tri zgradbe in sicer hišo z dvemi skladisci. Na zemljije tudi več sto sadnih dreves. Z njegovo pomočjo so skladisči preuredili v delavnico in v hiso.
Večina otrok, ki prihajajo, je že odvisnih od drog. Živeli so na ulici, v cestnih kanalih in na podzemeljski železnici Mexica City. Sirote ali otroci, zapusčeni od staršev, so bili na ulici sami in so se bojevali za preživetje. Ker leži Mexico City na višini, doživlja ostro mrzlo vreme in tudi vroce tropske temperature. Otroci vdihavajo lepilo in ostale kemikalije s primesjo ostalih drog, da bi zmanjšali občutek mraza in lakote. Njihove roke in usta so pogosto krastava in črna zaradi pogoste uporabe uličnih drog, katere kupujejo za nekaj pesojev, kijih zaslužijo ko pomivajo na ulicah avtomobilska okna. Ko pridejo k nam, pogosto smrdijo zaradi smradu lepila, ki izpuhteva skozi njihove pore. Prihajajo z ranami in boleznimi zaradi življenja pod mostovi, v cestnih kanalih, v podzemeljski železnici, pod uničenimi avtomobili in tovornjaki, kjer najdejo vsaj malo zaščite. Učijo se krasti, da ostanejo živi, in lažejo, da dobijo, kar rabijo. Otroci pridejo v misijon preko socialnega varstva, ki pomaga zlorabljenim in zapusčenim otrokom, ali pa preko usmiljenih posameznikov, ki sojih videli živeti na cesti injim želijo pomagati. Nekateri starši nas prosijo, naj vzamemo otroke, ker so prerevni, da bi lahko skrbeli zanje. Nekateri potrebujejo posebno nego in revsčina onemogoči staršem, da bijimjo priskrbeli. Tretji misijon 'Polje Novega Upanja' seje odprl oktobra 1998 v La Romana, v Dominikanski Republiki. Tu otroci nimajo problemov z drogo, kot v Braziliji in Mehiki, temvec njihove matere živijo v zelo veliki revščini, tako da so primorane zateči se v prostitucijo, da bi preskrbele svoje otroke. Zaradi tega otroci doživijo nered v družinskem življenju. Matere zato prosijo skupnost, naj vzame otroke. Upajo, da bodo dobili boljse življenje, kot pa jim ga lahko daje same.


Skupaj - ogledi vseh strani:

eXTReMe Tracker

Zgodbe gostujejo na strežniku: www.stjost.si--