Mehika

Dominique
"...v našem primeru so otroci tisti, ki nas učijo ljubiti..."
"Rad bi vam veliko povedal o dogodkih, ki so mi spremenili življenje. Vsak dan se spreminjam in predvsem se spreminja moje srce, ki je bilo brezbrižno do problemov drugih. Ko sem prišel v Mehiko, nisem vedel, kaj pomeni uboštvo, zapuščeni otroci, žalost ter indiferenca. Srečal sem se z zelo ubogimi Ijudmi, ki so pomagali moji osebni rasti. Hitro sem se navadil na jezik, na hrano in na razne običaje, ampak nisem vedel, kako pomagati tem otrokom. Zame ni bilo težko približati se otroku, težava je bila v tem, da mu moja družba ni bila prijetna. Tako sem po daljšem času spoznal, da se moram postaviti v njihov položaj in pridobiti njihovo zaupanje. To so otroci, ki jih ni nihče imel rad, nihče si ni vzel časa, da bi se igral z njimi, da bi jih kaj naučil ali pa, da bi z njimi samo bil. Gotovo je iz moje strani veliko navdušenje, da bi izpolnil svoje poslanstvo. Mislim, da sem največ pridobil sam, ker mi ta izkušnja spreminja življenje. Otroci so orodje, ki si ga je Bog izbral, da bi spremenil moj način mišljenja in mojo duševnost. Bog jim pomaga po meni in oni mi pomagajo, da se spreminjam. Otroci me vedno preizkušajo.
Odkrivajo moje napake, da vidijo, kako bom na to reagiral, dobro ali slabo, kajti zanje je to le igra. Z mano ravnajo, kakorjaz z njimi. Najlepše je, ko te kakšen otrok začne iskati. Spominjam se neke zgodbe ... Bil sem z otrokom, ki se je imenoval Eduardo, spala sva v istem prostoru. Imel sem velike težave, da bi se z njim na delu pogovarjal. Zaradi najinih problemov sem imel dvojno delo, ko sem mu moral večkrat ponavljati iste besede, včasih tudi s kretnjami. Fantje zelo inteligenten in zelo živ. Vsak dan me je spravil na mejo mojih živcev. Začel sem se pritoževati in drugim sem svetoval, da bi bilo bolje, ko bi ga dodelili drugemu. Po dolgotrajnih bojih sem le dosegel, da so mi zamenjali otroka. Tudi on mi je dal vedeti, da hoče zamenjati spremljevalca, in to meje zelo prizadelo. Mislim, da namaje ta bolečina naredila veliko dobrega, ker sva potem začela iskati drug drugega. Pravi mojster je v tem, kako vzbuditi v drugemu sočutje, ampak ni bil do vseh tak.
Ni tako enostavno Ijubiti in biti Ijubljen, potrebno je nekaj truda in darovanja na vsaki strani. Predvsem pa so v našem primeru otroci tisti, ki nas učijo Ijubiti Danes se zahvaljujem Bogu in skupnosti, da sem v tem misijonu, kajti s temi otroki spreminjam svoje življenje in ničesar ne obžalujem. Začenjam ga na novo z novim upanjem in željami."

Skupaj - ogledi vseh strani:

Zgodbe gostujejo na strežniku: www.stjost.si--