Dekle... je nasmeh

"Hvala tebi, dekle, že samo zato, ker si ženska!" (Janez Pavel II)

Sestra Elvira:
"Kako zelo si želim, da bi \se, \saka od vas, z menoj živele čustva, prepletena s čudenjem, prevzetostjo, bolečino in z Ijubeznijo, ob katerih bi se počutile bolj dekleta, matere, neveste, hraniteljice, učiteljice ... in bi v polnosti uresničile svojo ženskost v zlitju s človeško - božjo ljubeznijo, ki je zmožna 'spočeti' in 'roditi' za nebeško kraljestvo. Bodite ponosne, ker ste rojene, da bi dajale življenje, ga Ijubile, varovale, hranile in mu pomagale v njegovem razvoju.
Dekle in žena! Oaza miru, cvetoči vrt, sonce, ki sveti tudi ponoči, vedno živo upanje, zvestoba, ki zna čakati, Ijubezen, ki premaga smrt. To je ženska, ki živi v nas, ki se bo z molitvijo srca, dejanj, bolečine, veselja, nasmeha, pesmi in plesa izoblikovala in dobila obraz, da bi bil svet, v katerem živimo, bolj čist in bolj resničen. Vabim vas, da sprejmete same sebe, se cenite in iščete tisto dobro, ki ga je Bog položil v vas in ga v svoji zvestobi vsak dan obnavlja, saj je Bog Ijubezen. Usmerimo se k njemu, prepustimo in posvetimo se mu. Bog odseva luč, milost, lepoto in čistost. Prosimo ga, da bomo vredne njegovega življenja v nas, da se zgodi božja volja.
Razmislite o resnici o vas samih. Odkrijte resnično dekle, ki je bila prevarana od sveta in zasuta z lažnivimi podobami. Ne smete dovoliti tega, da ne bi znale kontrolirati svojih čutov in svojih razvad. Dekle je nasmeh, dekle je močna volja, je mir, je dobrota, usmiljenje, potrpljenje, odpuščanje, obvladovanje sebe, ravnotežje, Ijubezen, Ijubezen, ki se nadaljuje. Dekle je dar svojega življenja za druge. Dati življenje pomeni živeti v zvestobi, v spoštovanju dan za dnem. Živeti življenje pomeni darovati nasmeh, upanje, radost m odpusčanje. Dekle je mir in harmonija v družini, v skupnosti in v skupini.
V sebi ne smete zadrževati pritiskov. Moramo se posvetovati, se vzgajati za samokontrolo, premagovati same sebe, se vaditi v darežljivosti, misliti na druge prej kakor nase, dati Ijubezen preden jo prejeti. Ne pričakujmo, da bodo drugi tisti, ki bodo naredili prvi korak do nas. Odvrzimo iz naših src prepričanje, daje imeti prav najvažnejša stvar, kajti če bomo po nekem konfliktu zaverovane v svoj prav, bo ta v nas ostal z jezo in nasilnostjo. In kaj pomaga, če si imela prav, če si izgubila večino svojega miru? Dekle je odločilno za življenje, za bodočnost moža, otrok in družine. Če si lažna, lena, egoistična, ambiciozna m ponosna, nisi ženska, si zmazek. Skupnost se sklanja k vam, ker zelo dobro ve, da vas mrak, ki ne želi postati luč, slepi in vam povzroča zlo Ta mrak je osamljenost, je mraz; ta mrak je laž. Skupnost. je svetloba, sončen prostor, sonce, ki sveti, sonce, ki nas ogreje, ki nam daje radost, ki nas vzgaja, ki nas naredi boljše, bolj občutljive, bolj resnične, bolj ponižne in bolj odprte do drugih.
Ljubezen je ustvarjena iz majhnih stvari. Velike stvari se rodijo iz malih. Zamislite si, da se je zelo lepo učiti hvaležnosti. Če se fant ali dekle ne učita hvaležnosti, ne bosta videla niCesar od tega, kar imata. Vedno bosta zahtevala nekaj, kar jima manjka. Nikoli ne bosta zadovoljna. Nikoli ne bosta videla tega, kar že imata: roke, zdravje, oči, inteligenco, moč, radost, delo, svobodo, željo, neskončne darove, sonce, zelenje, veter, prijatelje. Ve dekleta morate to zahtevati od vašega bodočega moža, kajti če boste sprejemale, da je slabo vzgojen, boste vedno obtoževale njega. Izhajati morate iz njega. Ženska je tista, ki premakne moža, da jo ceni, in se zna poglobiti v njegove kvalitete, ki jih samo čista, močno uravnovešena žena, ki moli, zna videti v srcu moža. Ženska, ki Ijubi, je razsvetljena. Ženska, ki Ijubi, zahteva od svojega moža to, da je vzgojena in uravnovešena oseba. Moraš se poznati zelo dobro, če hočeš govoriti z njim o sebi in on te mora sprejemati, poslušati, Ijubiti takšno, kakršna si, ne kakor te želi ali si te predstavlja.
Pravim vam, dekleta, nihče ni boljši, preprostejši, bolj Ijubezniv, bolj čist in zvestejši od moža. Kadar moški sreča obraz ženske, o kateri je sanjal, za vedno porine stran svoje življenje. Ta moški je najsrečnejša oseba na svetu. Kdo popači moškega? To je žena, ki ni svobodna, ki ni resnična, ki ne zna Ijubiti. Torej, ko začnete misliti o družini, ne razmišljajte samo o svojem fantu, o svojem možu, temveč začnite razmisljati o družini s tem fantom in s tem možem in predstavljajte si otroke s tem očetom. Zamislite si ga, kako se sklanja pri igri z otroki, kako jih vzgaja, ko se sprehaja z njimi, vprašajte se, če bo ta fant znal ustvarjati družino, kjer bo prvo mesto zavzemalo življenje in ne dober avto, dober zaslužek, bogastvo, kajti otrok je resničen, je čist, je deviški. Otrok ne potrebuje stvari, ampak resnično Ijubezen. Mi smo se že umazali, otrok pa je resničnost, ki je zelo blizu Bogu. Torej nam lažje oddaja vonj, ki ga ima vsakdo izmed nas: čistost srca in čistost telesa. Otrok je naše ogledalo. Ne smemo poniževati, zlorabljati in uničevati življenja otrok z našim egoizmom. Ve ste že bile žrtve staršev, ki se niso zavedali neskončne in enkratne vrednosti otroka. Za vas niso imeli časa ne prostora in kaj je bil rezultat tega? Vaša žalost, vaša osamljenost, vaša prikrita jeza, vaše nasilje, ki ste ga držale v sebi, zaprtost, izgubljeno zaupanje. Vaši starši niso imeli odprtih sre, niso bili odprti Ijubezni, niso znali Ijubiti, ker niso želeli, niso znali, ker so bili preutrujeni, ker so dajali prednost svojim problemom, svojim skrbem, svojemu delu in prepričani so, da so vam dajali vse, da vam ni manjkalo ničesar. In to je res. V vaših družinah vam niso manjkale stvari ali denar, temveč je manjkala poglavitna stvar - ljubezen.
Danes je malo mladih, ki se poročajo, ker ne verjamejo sami vase in v tistega, ki jim stoji nasproti. Ne verjamejo več v zvestobo, ker ta zahteva žrtev in voljo. Pravijo: "Skupaj sva, neporočena." Tako, da kadar prenehata lagati sama sebi in drug drugemu, odideta svobodno vsak po svoje. Tako se spotakneta, kajti vse je pregneteno z zlom, z lažmi, z besedami, a Ijubezen je čisto druga stvar. Ženske imamo pravo psihološko, čustveno, moralno, duhovno in fizično zgradbo, da smo Ijubezen. Moramo se spoznati, da bi lahko to Ijubezen dajale drugemu, ker morda drugi tega ne ve in ne zna. Ženska mora biti moč moškemu. Mora se dajati celo življenje in če tega ne zna, naj se ne poroča. Ženska, ki ne želi dajati življenja, naj se ne poroča. Življenje se rojeva v Bogu in z njim moraš biti pošten in početi resne stvari, kajti življenje je edina resna stvar, ki obstaja na zemlji. Vprašajmo se, ali smo resnično poklicane v življenje v dvoje? Ali sem zares poklicana v zakon ali v posvečeno življenje. Jaz bi lahko rekla ne. Notranji impulz je bil močnejši od tega, kar mi je svetovala moja majhna ali velika družina. Lahko bi rekla ne in se delala, kot da ne razumem. Potem sem prosila za trenutek popolne tišine. V sebi sem se v tej tišini poglobila v svojo Ijubezen do Boga in predvsem v neskončno njegovo Ijubezen do mene in danes ste vi sad te Ijubezni. Zahvaljujem se Gospodu vse dni, da mi je dal luč, da sem razumela svojo pot in se odločila zanj. Bog ve, koliko deklet in žensk, je ostalo samih zaradi egoizma, zaradi sebičnosti, ker jim je bil všeč nek fant, ker jim je bila všeč spolnost, in zdaj so brez obraza, brez okusa in brez življenja. Moramo imeti pogum, da prosimo: "Oprosti, Gospod, ti si me želel, ti si mi dal življenje, obstajam, ker si mislil name. Gospod, kaj hočeš od mene?" Postavimo se pred Jezusa, pred njegovo besedo, ki govori, ki daje življenje, in odgovoril nam bo. Zgodi se, daje neko dekle staro osemintrideset let, osemintrideset let in je samska in žalostna in ne postane noben vzor, noben zgled za življenje. Enako je s fanti.
Zdaj, ko smo se srečale z Jezusom, ko vemo, kdo je, ga ne zapuščajmo. V molitvi vpijmo k njemu: "Kaj hočeš od mene?" Poglejmo okrog koliko žensk in koliko mladih je nezadovoljnih. Mnogi izmed vas imajo veliko srce, kozmično srce, znali bi narediti velike stvari, vendar iz strahu sprejmejo jarem. Če ne živimo resnice, smo v laži in lažnivci imajo eno ime: narkomani. Tudi če si nismo vbodli igle v vene lahko živimo kompromis, laž in neresničnost. Smo kakor narkomani, ki nenehno bežijo sami pred seboj, misleč, da je odrešenje v neki drugi stvari, in se bojijo odriniti na globoko. Izbrati moramo resnico, tudi če nas veliko stane. Samo tako bomo lahko srečni."

Skupaj - ogledi vseh strani:

Zgodbe gostujejo na strežniku: www.stjost.si--