Opis Sentjost (St. Jost), Slovenia

Šentjošt včasih

Ob štetju leta 1937 je bilo v Šentjoštu :

928 prebivalcev

186 hiš, od tega :

gostota 36-27 prebivalcev na km²

2390 ha zemlje

meje:

Društva in krožki, ki so delovali v Šentjoštu pred 2. svetovno vojno:

podružnica Čebelarskega društva

Kmečka zveza (napredek kmetijstva)

Katoliško slovensko prosvetno drupštvo

Knjižnica

Fantovski odsek (umska in telesna vzgoja)

Dekliški krožek

Šentjošt pred drugo svetovno vojno, kot ga je videl Janko Maček:

Med obema cerkvama je precejšen prostor, nekaksem trg, kjer so se stoletja zbirali Šentjoščani ter okoličani ob nedeljah, praznikih in drugih posebnih Sentjost vcasih

priložnostih. Dve mogočni lipi še danes dajeta temu prostoru posebno obeležje. Kolikokrat so se tukaj med pritrkavenjem zvonov in veselimi melodijami godcev zbrali svatje in se potem uvrstili v sprevod, da bi pospremili ženina in nevesto v cerkev k poroki. Kolikokrat se je prek tega prostora pomikal žalni sprevod, ko so nesli mrliča s farne cerkve na pokopališče ob mali cerkvi. Tedaj so zvonovi zvonili drugače kot ob poroki, jokali so in plakali z žalujočimi. Zvonovi so bili glasniki veselja in žalosti v kraju in fari. Drugačen je bil njihov glas o božiču, drugačen o veliki noči in spet drugačen na vernih duš dan in na pepelnično sredo. Le na veliki petek so zvonovi molčali , in če je kdo ta dan umrl, se navček ni oglasil. Toda tudi tišina je imela svoje sporocilo.

Predvojna mežnarija, majhna in skromna hišica, je stala blizu cerkve, nekoliko bolj odmaknjeno pa je bilo župnjišče na samem sredi lepega sadovnjaka. Ni bilo pretirano veliko, toda že od daleč se je videlo, da je to trdna stavba, ki z debelimi kamnitimi zidovi in oboki lahko klubuje zobu časa in daje varno zavetje Šentjoškemu dušnemu pastirju. Sentjost vcasih

Na vzhodnem koncu vasi se je razvilo gospodarsko in kulturno središče kraja. Velika Možinetova hiša, kjer je bila gostilna, se je naslonila na vznožje Brinovca. Poleg gostilne je bila majhna hišica, v kateri se je stiskala občinska pisarna. Predvojna občina Šentjošt je imela iste meje kot fara in je po štetju iz leta 1937 štela 928 prebivalcev. Nedaleč od gostilne je med obema vojnama zraslo mogočno poslopje, v katerem je v pritličju dobila prostore Kmetijska prodajna zadruga, zgoraj pa je bila prostorna dvorana šentjoškega prosvetnega društva. Tu so se zbirali fantje Fantovskega odseka in dekleta Dekliškega krožka, tu je delovala igralska skupina in prirejala ljudske igre, ki so bile vedno dobro obiskane. Mladi in starejši so v tej dvorani poslušali predavanja in se izobraževali. Pri delu prosvetnega društva je včasih bolj, včasih manj pomagala tudi šola. Šolsko poslopje je bilo v Šentjoštu zgrajeno v letih 1889 in 1890, vendar so pretekla se skoraj tri desetletja, preden je prišla v vas prva učiteljica. Do tedaj je moral župnik poskrbeti tudi za pouk v šoli. Zadnja leta pred drugo svetovno vojno so bili na šentjoški šoli trije ali štirje učitelji. Ne glede na prepricanje so se vključevali v življenje vasi in vas jih je spoštovala in znala ceniti njihova delo...