
Jean Paul SARTRE: ZAPRTA VRATA

@IVLJENJE IN DELO
Jean Paul Sartre se je rodil 1905 v Parizu v dru`ini mornari{kega ~astnika. O~e mu je kmalu umrl. Sartre je {tudiral filozofijo v Parizu in zatem slu`boval kot profesor v Le Havru in Parizu. V Berlinu je nekaj ~asa poslu{al Husserlova filozofska predavanja. V drugi svetovni vojni je pri{el v nem{ko ujetni{tvo, a bil 1941 izpu{~en. Zatem je sodeloval v odporni{kem gibanju, zavzemal se je za priznanje nacionalne svobode narodov Indokine in Al`irije, nasprotoval je reakcionarnim silam v Franciji. Leta 1945 je ustanovil revijo Les temps modernes (Moderni ~asi) kot glasilo francoskega eksistencializma. Revija izhaja {e danes. Posvetil se je pisanju in politi~nemu delovanju, se pribli`al tudi marksizmu in socializmu, a spreminjal politi~ne simpatije. Leta 1964 je bil razgla{en za Nobelovega nagrajenca, a je nagrado odklonil. Umrl je 1980 v Parizu.
Sartre je bil od mladih nog prediren mislec, stalno zakopan v {tudij. @e zgodaj je za~el pisati, vendar je za~el objavljati {ele v drugi polovici 30-tih let. Temelj njegovega dela je filozofija. V za~etku 30-tih let je za~el z vnemo preu~evati moderne pisatelje Joycea, Faulknerja, Kafko in druge. To je bila dobra {ola za njegova literarna prizadevanja. Svojim delom se je uvrstil med najbolj{e pisatelje povojne Francije. Poleg filozofskih spisov pa je pisal {e pripovedno prozo, eseje in drame. Romani: Gnus, trilogija Pota svobode: V zrelih letih, Odlog, Smrt v du{i. Drame: Muhe, Zaprta vrata, Nepokopani mrtveci, Spo{tljiva vla~uga, Umazane roke, Hudi~ in ljubi Bog, Zaprti v Altoni. Filozofski spisi: Bitje in ni~, Kritika dialekti~nega uma, Eksistencializem je vrsta humanizma idr. Avtobiografija: Besede. Scenarij: Igra je kon~ana.

DRAMA ZAPRTA VRATA
Drama zaprta vrata je bila napisana in uprizorjena med vojno. Ni naklju~je, da je ta drama o absurdni moralno odgovornosti nastala v ~asu, ko so se oblasti`eljnost, koristolovstvo, sadizem, strahopetnost in izdajalstvo skrivali za lepo zvene~imi domoljubnimi frazami, ko so bile puhle, zlagane ideje razlog in opravi~ilo za zlo~ine. Ko pi{ejo ocenjevalci o Zaprtih vratih, ve~inoma navajajo kot vodilno misel drame Garcinov stavek: Pekel so ljudje okrog tebe. Ti ljudje pomenijo ~love{ko dru`bo, ljudje ustvarjajo pekel drug drugemu in Garcin naj bi s tem tolikokrat citiranim stavkom v avtorjevem imenu razgla{al sovra{tvo in odpor do vesoljnega ~love{tva. Celotni dialog v drami Zaprta vrata je pravzaprav zasnovan na variiranju treh prepletajo~ih se motivov, na izrazitem kontrapunktu treh glasov, ki se z neizprosno doslednostjo v nara{~ajo~em ritmu stopnjujejo do absurda, do konca, ki se izteka v neskon~no ponavljanje. Prav te re{itve pa pri~ajo o nevezanem, suverenem pristopu in oblikovanju dramske snovi.
Sartre ne pozna kesanja, ker kot ateisti~ni eksistencialist zanika obstoj boga in s tem tudi bo`jega odpu{~anja. Za Sartra je krivda neizbrisna in ve~na. Tudi ko ljudje `e pozabijo na tvoja zla dela, vzbuja odgovornost v tebi mu~ni ob~utek krivde pred dru`bo in tudi pred samim seboj. Zakaj pekel je v Garcinu samem, zato ne more oditi, ko se vrata odpro, in prav zato se ne bo mogel nikoli re{iti iz njega; in niti kes ne niti Estelle. Vsi trije se bodo brez konca vrteli v po{astnem krogu ~love{ke zlobe, za katerega so se odlo~ili. Osnovni eti~ni postulat, ki ni dale~ od preproste kr{~anske etike: ne stori bli`njemu tistega, ~esar ne `eli{ samemu sebi, je prisoten v Zaprtih vratih in prav zaradi njega so Garcin, Ines in Estelle obsojeni na ve~no kazen. V drami Zaprta vrata je posegel v fantastiko, saj se dogaja v modernem peklu. Vanj so obsojeni posamezniki, krivi so, ker ne priznajo svoje svobode in odgovornosti. [ele medsebojna odvisnost jih prisili k izpovedi.

VSEBINA DRAME ZAPRTA VRATA
Zaprta vrata so drama o treh umrlih, ki se najdejo v sobi brez zrcal in oken, iz katere ne morejo. Tu ni postelje, ni ve~ spanja, ni ve~ obi~ajnega `ivljenja. Vsi trije imajo za seboj stra{no krivdo. Njihova odgovornost za storjena dejanja je neizbrisna. Vsak je rabelj drugima dvema. Tu so za vselej. Tudi ko se vrata odpro, ne morejo ven. [ele po~asi premagajo neodkritost in si povedo resnico o sebi. Njihovo `ivljenje je kon~ano, ni~esar ve~ ne bodo mogli storiti. Brez prilo`nosti bega od sebe in od lastne preteklosti, stalno pod kontrolo tujega pogleda, so oni drug drugemu vest in kazen. Ne morejo uiti peklu v samem sebi.
V drami je postavljen v ospredje Garcin. To je moralno do kraja diskvalificiran ~lovek, sadist, vla~ugar, strahopetec in dru`ba je zanj pekel zato, ker v njej kot v zrcalu gleda svoj resni~ni obraz, obraz, ki ga `eli prekriti. Celo ve~nost ga bo mu~ila odgovornost za njegova neizbrisljiva dejanja, se pravi moralna odgovornost pred soljudmi, pred dru`bo, ki ve za njegova dejanja.

ZNA^ILNOSTI SARTROVEGA DELA
Sartrova dramska dela so najvidnej{i primer eksistencialisti~ne dramatike. Popolna ~lovekova odgovornost, ta njegova prepu{~enost samemu sebi povzro~a ~loveku o~utek tesnobe, zapu{~enosti in obupa. Boga ni, torej tudi moralnih norm ni, ~lovek je obsojen na to, da je svoboden. S tega stali{~a prikazuje ne samo moralne, ampak tudi politi~ne in socialne probleme. Dogajanje zgo{~a v en sam prostor in kratko trajanje. Sartrovo delo vzbuja sicer pozornost bolj s svojimi idejami kot z estetskimi kvalitetami, vendar je njegova umetni{ka mo~ o~itna. Njegovi junaki niso nikoli samo ideje, temve~ zmerom zna~ilni `ivi ljudje z ob~utljivo du{evnostjo. Zgodba je dostikrat banalna, pisatelj si prizadeva bolj za to, da bi jo zmerom napolnil s tehtno psiholo{ko vsebino. Kar podaja, podaja zmerom skozi zavest dolo~ene osebe. Sartrov svet je svet neizmerne, blode~e zavesti, ki sta ji narava in okolje le nepomembno ozadje.

VIRI IN LITERATURA
1. Jean Paul Sartre: Muhe-Zaprta vrata, Kondor 134, Mladinska knjiga v jubljani 1972; spremna beseda Draga Aha~i~
2. Jean Paul Sartre: V zrelih letih, zbirka Nobelovci 5, Cankarjeva zalo`ba v Ljubljani 1978, spremna beseda Vital Klalus


Sestavil:
Sa{o Flei{er
