Visoška kronika je izšla leta 1919 in velja za enega najboljših slovenskih romanov. Je lep primer, kako je pripovedništvo pri nas do konca 19. stoletja nihalo med romantiko in realizmom. Romantiènost romana se kaže v izjemnih osebnostih s skrivnostnimi preteklostmi, v mraènih družinskih zgodbah (Polikarp), velikih strasteh in usodnih ljubeznih. Vpliv realizma se kaže v romanu pri orisih politiènih in socialnih razmer ljudi, tudi v jeziku in slogu (pri katerih pa se še moèno pozna vpliv romantike).

Po svoji obliki je ta Tavèarjev zgodovinski roman kronika, ki jo piše Izidor, najstarejši sin Polikarpa, gospodarja na Visokem. Kronika je prikaz zgodovinskih dogodkov po èasovnem zaporedju. V nasprotju z anali, ki natanèno po letnicah opisujejo dogodke, kronika zajema daljša èasovna obdobja.

Naš zgodovinski roman se dogaja v èasu protireformacije, težke tridesetletne vojne in èasu preganjanja èarovnic. Vplivi le-teh se kažejo v samem romanu.

Poleg Visoške kronike slovenska književnost pozna še pomembnejši kronikalni pripovedi, to sta: Tavèarjev Grajski pisar in Finžgarjeva Kronika gospoda Urbana.

V tem Tavèarjevem romanu ima Izidor vlogo pripovedovalca in je hkrati tudi osrednja oseba. Pripovedovalec s svoje perspektive pripoveduje o svojih preteklih dogodkih, ponavadi v nekem kronološkem zaporedju. To pomeni, da je njegova pripoved prvoosebna in pa da sta kronika in pripovedovalec moèno povezana.

Roman je zgrajen iz dveh zgodb: prva je analitièna in pripoveduje o preteklosti gospodarja Polikarpa. Ta je bil vojak v tridesetletni vojni, kjer je plenil in ropal. Boril se je skupaj s svojima tovarišema: Nemcem Schwarzkoblerjem in z Lukežem, ki ga je pozneje vzel za hlapca. Skupaj so našli vojaško blagajno in se odloèili, da si bodo denar razdelili. Lukeža hudo ranijo, Polikarp pa na poti domov ubije Schwarzkoblerja in tako zadrži ves denar zase. S tem denarjem si tudi kupi dve posestvi in tako postane najveèji visoški kmet. Vsa Poljanska dolina ga pozna kot uglednega in premožnega kmeta, on pa je v sebi razkrojen: teži ga vest zaradi zloèina in preganja strah pred mrtvim Schwarzkoblerjem.

Ta Polikarpova preteklost vpliva tudi na razvoj in potek druge - sintetiène zgodbe. Da bi Polikarp pomiril svoj vest in se vsaj delno oddolžil zahteva od Izidorja, da na Visoko pripelje Schwarzkoblerjevo vnukinjo Agato in se z njo poroèi ali pa ji odstopi pol posestva. Sin uboga oèeta in tako pride Agata na Visoko, kjer se vanjo zaljubita oba brata, Jurij in Izidor. Dvorjenje bratov Agati pa še bolj zaplete prihod Marksa, polbrata Margarete. Margareta je bila Izidorjeva nekdanja nevesta, ki pa jo je na oèetov ukaz zapustil. Agata Marksa zavrne in ta jo obtoži èarovništva. Da bi Agata oprala svoje ime, mora preživeti preskus z vodo. Izidorja, ki je odrašèal pod moènim oèetovim vplivom, skrbi le to, da ne bi kdo vedel, da Agata živi na njihovi kmetiji. V odloèilnem trenutku, ko bi se moral odloèiti skladno s svojo ljubeznijo in splošno moralo, mu vse odpove in prevladajo obèutki sramu, ošabnosti, samozaverovanosti, materializma in misli, da je lastnina najpomembnejša stvar na svetu. Ta njegov znaèaj še najbolj ilustrira naslednji stavek, ki ga je izrekel dan po oèetov smrti («Tako je tiste dni viselo moje srce na posvetnem imetju, in prvo, kar je imelo pri meni najvišjo ceno, je bilo ime visoškega gospodarja») in pa na obisku pri škofu Janezu Franèišku, ki ga je prišel prosit, naj Agato oprosti èarovništva (Tega nisem mogel reèi, ker gospodar dveh kmetij na Visokem ni mogel pripoznati, da je ženska, ki je radi èarodejstva tièala v jeèi, njegova nevesta! Pojasnil pa sem milemu gospodu, kako je prišla Jošta Schwarzkoblerja vnukinja v mojo hišo, vendar nisem omenil umora, za katerega je moj oèe že dajal odgovor pred nebeško sodbo. Nekam skrèil se je drobni obraz Janeza Franèiška in prav skupaj so mu zlezle obrvi, ko je še vprašal: «Ni te torej privedla k meni ljubezen do nesreène ženske, paè pa ljubezen do tvojih dveh kmetij, ki bi prišli v sramoto, èe obsodimo Agato Emo Schwarzkoblerjevo?»)

Dokonèno pa vidimo nadvlado sle za premoženjem in gospodarjenjem nad èustvi in ljubeznijo ob preskusu z vodo, kjer Izidor le stoji in gleda, medtem ko Jurij Agato reši in se z njo pozneje poroèi.

Kasneje Izidor spozna, da je ravnal napaèno in se odpove vsemu, kar mu je prej pomenilo najveè - Visoško kmetijo prepusti bratu. Izidor doživi preobrat, ne more veè prenašati stresov in pritiskov, kar povzroèi njegovo spreobrnitev. Izidorjeva drugaènost se vidi tudi, ko v zadnjem poglavju pravi: «V takih trenutkih sem vedel, da te, naj si še tako zapušèen in osiromašen, veže trdna veriga na nekaj, èesar se vsak hip ne zavedaš; ta nekaj je - zemlja, na kateri si se rodil. To je naša edina neskaljena prijateljica, vedno ti kaže en in isti obraz in vesta ti ostane, èe jo še tolikokrat zatajiš! Ko tako ležim mi sili iz ruše nova moè v onemogle ude, in prav vsaka koreninica pod mano poganja tudi v moje telo, da se èutim eno z zemljo, na kateri ležim. Zemlja domaèa - ni prazna beseda: del je mojega življenja, in èe se mi vzame zemlja, se mi je vzelo tudi življenje.» Izidor ni veè posestniški, to hrepenenje po zemlji ima drugaèen, globji pomen. Hkrati pa se v tem poglavju skriva zbujanje slovenske narodne zavesti, ljubezen do rodne zemlje, saj smo bili po prvi svetovni vojni Slovenci kot narod moèno ogroženi. Visoška kronika je v tem pogledu tudi dopolnitev romana Cvetje v jeseni. V njej je tudi izražen odpor do Nemcev, zatiralcev slovenskega naroda. (Ta je neposredno razviden iz Polkarpovih besed: «Ta narod poznam, je požrešen, misli, da je veè kot smo mi, in naše zemlje je laèen. Kdor z njimi ne laja, ga raztrgajo. Da jim goltanec zamašim, te oženim in Tajèarko boš vzel, da ne bo imela nemških otrok.»). Na izoblikovanje znaèajev Izidorja in Polkarpa moèno vpliva tudi vera. Izidor je zagnan katolik, proti-reformist, njegov oèe pa trden protestant. Zaradi razlik v veri si vèasih skoraj skoèita v lase, vendar oba kažeta veliko mero strpnosti.

Roman se konèa z Izidorjevim odhodom v vojsko, odkoder se po 11 letih vrne nazaj na Visoko. Tu spet sreèa staro ljubezen Margareto in se z njo poroèi.

_top

Oznaka oseb

POLIKARP: je postaven in moèan mož. V vojski je živel življenje polno trpljenja in trpinèenja in celo ropal ter moril. Je grob, nasilen, osoren brezsrèen gospodar. Agresivnost ga ne zapusti tudi v pozni starosti. Njegovo podobo sta najbolj izoblikovali vojna in obèutek krivde.

IZIDOR: je bil kot otrok bojeè, prestrašen, pod vplivom materine nežnosti in oèetove grobosti. Poleg stalnega oèetovega vpliva nanj vplivata tudi vera in èas. Vse to ga spremeni v slabièa. Njegova spreobrnitev je zato toliko bolj presenetljiva. Jasno se zaveda svoje krivde in napaènega ravnanja, zato na koncu Juriju prepusti domaèijo in Agato.

JURIJ: je povsem drugaèen kot Izidor. Popolnoma je neobremenjen in svobodnejši od Izidorja. Za uèenje ni navdušen, je pa zato toliko bolj zagret za kmeèko delo. Je izvrsten plesalec in rad dvori dekletom - do Agate se obnaša nežno ter jo opogumlja. Jurij je vsekakor najbolj pozitivna oseba romana.

AGATA: je pridno, lepo dekle. Hitro se prilagaja in je zelo družabna ter hkrati zelo pobožna in izobražena. Je nežna, ljubeèa in velikokrat ji kdo stre srce, vendar pa svojo boleènio ne kaže navzven.

_top

Življenje in delo Ivana Tavèarja

Ivan Tavèar je eden izmed naših najboljših pripovednikov 19. stoletja.

Rodil se je revnemu bajtarju v Poljanah nad Škofjo Loko. Osnovno šolo je obiskoval v Poljanah in v Ljubljani, Gimnazijo v Ljubljani in v Novem mestu. Študirat je odšel na Dunaj, kjer je postal doktor prava. Najprej je bil odvetniški pripravnik, kasneje pa postal samostojen odvetnik v Ljubljani. Hkrati je bil eden vodilnih politikov liberalne stranke, deželni in državni poslanec ter ljubljanski župan.

Umrl je v Ljubljani, pokopan pa je na Visokem v Poljanski dolini.

V svojem življenju in delu je ohranil povezanost s kmeèkim življenjem. Pisal je že kot gimnazijec v Novem mestu, vse njegovo književno delo pa obsega 4 romane in okoli 40 drugih pripovednih del. V svojih prvih povestih in èrticah je izrazit romantik (opisuje gradove, skrivnostne dogodke in prebivalce), pozneje pa se vse bolj približuje vsakdanjemu kmeèkemu življenju (zbirki èrtic Med gorami in V Zali).

Tavèar je rad posegal v našo zgodovino, zlast v dobo reformacije, ki jo je obravnaval v povestih Grajski pisar in Vita vitae meae (boji med katolièani in protestanti). Roman Izza kongresa ima zgodovinsko ozadje - kongres v Ljubljani leta 1821, v romanu 4000 pa se upre ideologiji katoliškega tabora. Vsekakor pa sta njegovi najlepši deli Cvetje v jeseni (1917) in Visoška kronika.